Kdaj kriokonzervacija ni mogoča?

Večina tega kodeksa predstavlja argumente v prid krioniki. Ta prispevek obravnava njene omejitve, saj bi bilo zavajajoče predstavljati postopek, kot da deluje v vseh okoliščinah. Natančnost in poštenost sta temelj našega pisanja. Krionika ima smisel le, če je ohranjena vsaj osnovna biološka celovitost možganov. Načeloma se lahko prijavi vsak, vendar v nekaterih primerih kriokonzervacija ni mogoča ali pa bi bila njena kakovost tako slaba, da postopka ne bi bilo smiselno izvesti.

Preveč časa po smrti

To je najpomembnejša omejitev. Postopek se mora začeti, ko je zgradba možganov še večinoma ohranjena. Po zastoju krvnega obtoka se začne hitro slabšati. Gre za isti boj s časom proti celičnemu razpadu, ki ga skuša dobiti ekipa za takojšnji odziv. Z vsako uro pri sobni temperaturi se poškodbe stopnjujejo. Po nekaj dneh so lahko nepovratne, s tem pa se izgubijo informacije, zaradi katerih je kriokonzervacija sploh smiselna. Telo, ki je po smrti predolgo ostalo pri previsoki temperaturi, je z vidika kriokonzervacije že prešlo točko brez vrnitve.

Telesno uničenje možganov

Krionika lahko ublaži nekatere posledice poškodb, ne more pa nadomestiti fizično uničene zgradbe možganov. Hude poškodbe, obsežne okvare možganov, dolgotrajna izpostavljenost ognju ali napredovalo razkrajanje lahko neposredno uničijo možgansko zgradbo. Nizke temperature ne morejo ohraniti tega, kar je že izgubljeno. Poškodbe drugod po telesu so za možnost kriokonzervacije praviloma manj usodne kot poškodbe možganov, saj možgani vsebujejo informacije, povezane z identiteto osebe.

Že pokopan ali upepeljen

Upepelitev je nepovratna: tkivo uniči do te mere, da ni več ničesar, kar bi bilo mogoče kriokonzervirati. Pokop je počasnejši proces, vendar za možnost kriokonzervacije ni bistveno ugodnejši. Mikroorganizmi, vlaga in čas razkrajajo tkivo, zato ekshumacija tudi po kratkem času ne bi mogla obnoviti zgradbe, primerne za postopek. Po pokopu ali upepelitvi kriokonzervacija ni več mogoča. Popolna obdukcija lahko predstavlja podobno oviro iz drugega razloga: možgani so odstranjeni in razrezani, glavne žile pa prerezane. Zato krioprotektanta ni mogoče ustrezno dovesti skozi žilni sistem. Če se tkivo ohlaja brez krioprotektanta, v njem namesto vitrifikacije nastajajo ledeni kristali.

Preprečljiva ovira: nepripravljenost

Zgoraj navedene omejitve so predvsem fizične narave. Gre za logistično omejitev, na katero je mogoče vplivati z vnaprejšnjo pripravo. Pogosto prepreči izvedbo postopka pogosteje kot dramatične nesreče. Kakovost kriokonzervacije je odvisna od tega, kako hitro ekipa doseže osebo, to pa je odvisno od priprav, urejenih precej pred smrtjo.

• Urejeno financiranje: Vnaprej urejeno financiranje omogoča, da se postopek začne takoj, namesto da bi se čakalo na zagotovitev sredstev.
• Urejena dokumentacija: Pravni in zdravstveni dokumenti, urejeni vnaprej, ekipi omogočajo ukrepanje takoj po uradni ugotovitvi smrti.
• Obveščeni svojci in negovalci: Družina, negovalci in drugi bližnji, ki poznajo vaše želje in vedo, koga poklicati, lahko odločilno prispevajo k pravočasnemu obvestilu.
• Vidna oznaka: Zapestnica ali obesek z medicinskim opozorilom reševalce opozori na vaše želje, še preden bi morali informacije iskati drugje.

Če to ni urejeno, kriokonzervacije, ki bi bila sicer fizično mogoča, morda ne bo mogoče izvesti. Razlog za to ni biološki, temveč logističen.

Za nadaljnje branje

• Kaj je SST in zakaj je pomembna?
• Boj s časom: kako omejiti celične poškodbe
• Pomembni dokumenti, ki jih velja hraniti
• Pojmovnik