Kako biostaza razume smrt?

Če zdravnika vprašate, kako opredeljuje smrt, boste dobili odgovor, ki se je v zadnjem stoletju spremenil vsaj trikrat. Srčni zastoj je nekoč pomenil konec zgodbe, dokler se nismo naučili znova vzpostaviti delovanja srca. Tudi prenehanje dihanja je nekoč veljalo za dokončno, dokler ni umetno predihavanje omogočilo drugačnega izida. Z vsakim novim medicinskim postopkom se je meja smrt premaknila: ljudje, ki bi jih po starejših merilih pokopali, so pozneje lahko zapustili bolnišnico. Biostaza izhaja prav iz tega opažanja in postavlja očitno nadaljnje vprašanje: če se meja ves čas premika, kaj pravzaprav merimo?

Iskren odgovor je, da smrt nikoli ni označevala enega samega fizičnega dogodka. V praksi označuje mejo, pri kateri sodobna medicina človeku ne more več povrniti življenjskih funkcij. Za razumevanje krionike je treba razlikovati med več pomeni besede smrt.

Smrt ni en dogodek, temveč več njih

Medicina že razlikuje med več oblikami smrti, ki ne nastopijo hkrati.

• Klinična smrt nastopi, ko se ustavita krvni obtok in dihanje. Tkiva so še nekaj minut lahko dovolj ohranjena, da je osebo mogoče oživljati s stisi prsnega koša in defibrilacijo. Pri normalni telesni temperaturi začnejo možganske celice odmirati približno petih minutah po izgubi kisika.
• Pravna smrt nastopi, ko zdravnik po veljavnih merilih uradno potrdi smrt. Gre za pravno, ne biološko mejo, po kateri je mogoče začeti postopek kriostaze.
• Biološka smrt je počasna: celicam zmanjka kisika in energije, strukture razpadejo in nastopi razkroj.

Opredelitev, ki dejansko šteje

Krionika izhaja iz strožje opredelitve smrti. Oseba po tej opredelitvi ni dokončno izgubljena ob srčnem zastoju ali ob zdravnikovi uradni potrditvi smrti. Dokončno je izgubljena, ko je informacija, ki zapisuje njeno identiteto, torej natančna struktura možganov, v kateri so shranjeni spomini in osebnostne lastnosti, uničena tako, da je ni več mogoče obnoviti. Temu pravimo informacijsko-teoretična smrt, ki je precej strožje merilo od pravne smrti. Dokler je ta struktura dovolj ohranjena, bi bilo osebo načeloma mogoče obnoviti z medicino prihodnosti, ki bi jo znala prebrati in popraviti. Pojasnilo, zakaj je treba ohraniti prav možgansko strukturo, je predstavljeno v besedilu »Spomin, identiteta in možgani«.

Okno kriostaze

Če te opredelitve postavimo na časovno os, se pokaže vrzel. Pravna smrt nastopi prej, informacijsko-teoretična smrt pa pozneje, včasih precej pozneje, zlasti če je telo pravočasno ohlajeno. Postopki krionike potekajo znotraj te vrzeli, to je okna kriostaze, prikazanega na spodnjem diagramu. Ob razglasitvi pravne smrti ekipa za takojšen odziv začne ohlajanje ter zagotavlja podporo krvnemu obtoku in dihanju. Ekipa nato kri nadomesti s krioprotektivi, da bi stabilizirala možgansko strukturo, preden razkroj zapre to okno. Krioprotektivi zmanjšujejo nastajanje ledenih kristalov in omogočajo, da tkivo preide v steklasto stanje brez običajnega zmrzovanja. Tkivo se ohladi v stabilno steklasto stanje; postopek se imenuje vitrifikacija.

Ob razglasitvi pravne smrti začne teči čas, vsaka minuta zamude pa omogoča napredovanje celičnega razkroja in slabša kakovost ohranitve. V idealnem primeru bi se postopek začel takoj ob srčnem zastoju, ko so tkiva še najbolje ohranjena, vendar je pred tem potrebna razglasitev pravne smrti, zato je cilj izgubiti čim manj tega časa.

Zakaj ta opredelitev spremeni pogled na odločitev

Če smrt razumemo kot izgubo informacije in ne zgolj kot prenehanje srčnega utripa, odločitev dobimo v drugačni luči. Pokop in upepelitev po tej opredelitvi pomenita informacijsko-teoretično smrt, saj se možganska struktura pri tem nepovratno uniči. Kriostaza je postopek, katerega namen je ohraniti to informacijo, medtem ko možnost prihodnjega popravila ostaja odprta. Ni treba biti prepričan, da bo oživitev uspela, da bi opazili, da je možnost, ki je večja od nič, boljša od možnosti, ki je natanko nič.

Za nadaljnje branje

• Kaj je biostaza (imenovana tudi krionika)?
• Kaj je SST in zakaj je pomembna?
• Zakaj oživitev trenutno ni mogoča?
• Slovarček ključnih izrazov