Kakšna je razlika med krioniko, kriogeniko in kriobiologijo?

Za nekoga, ki se s tem področjem šele srečuje, se tri besede zdijo skoraj zamenljive, v resnici pa pomenijo povsem različne stvari. Vse tri se nanašajo na skrajni mraz, vendar se vsaka ukvarja z drugim vprašanjem: kako doseči nizke temperature, kako se živi organizmi odzivajo na mraz in kako mraz uporabiti za ohranjanje človeka. Če to razmejitev razumemo, najhitreje dojamemo, kaj krionika v resnici je in kaj ni.

Kriogenika: fizika mraza

Kriogenika je inženirska veda in ni biološka disciplina. Preučuje, kako doseči in nadzorovati zelo nizke temperature, običajno pod −150 °C, kako utekočinjati pline in kako se snovi obnašajo pri takšnih temperaturah. Gre za nabor orodij: hladilne sisteme, tekoči dušik in izolirane posode, brez katerih drugi postopki ne bi bili mogoči. Krionika uporablja kriogenska sredstva in opremo, ki omogočajo izvajanje postopka.

Kriobiologija: kako se življenje odziva na mraz

Kriobiologija je veda o tem, kaj mraz stori živim organizmom. Preučuje, kako zmrzovanje poškoduje celice in kako krioprotektivna sredstva preprečijo nastajanje ledenih kristalov, ki bi celice raztrgali. Gre za uveljavljeno znanstveno disciplino: zaradi njenih spoznanj danes rutinsko zamrzujemo in pozneje uspešno odmrzujemo semenčice, jajčne celice, zarodke in nekatera tkiva. V kriobiologiji se uporablja tudi vitrifikacija, tehnika, pri kateri tkivo ne kristalizira v led, temveč preide v steklasto stanje.

Krionika: uporaba obeh ved pri človeku

Krionika uporablja spoznanja kriogenike in kriobiologije za ohranjanje človeka po smrti. Gre za postopek ohranjanja telesa ali možganov pri kriogenskih temperaturah po ugotovitvi pravne smrti v skladu z zakonskimi merili. Uporablja fizikalna in biološka spoznanja za čim boljše ohranjanje možganskih struktur, v katerih so zapisani spomin in osebnost, dokler medicina ne bo znala odpraviti nastalih poškodb. Izhodišče je pojem, imenovan informacijsko-teoretična smrt: oseba je nepopravljivo izgubljena šele, ko so možganske strukture, v katerih so zapisani spomin in osebnost, poškodovane do te mere, da jih ni več mogoče rekonstruirati. To merilo je strožje od zakonskih meril za ugotovitev smrti. Kriogenika zagotavlja nizke temperature, kriobiologija pa postopke za omejevanje poškodb; krionika obe področji povezuje v enoten pristop.

Ta razmejitev je pomembna, ker se kritiki včasih sklicujejo na ugled enega področja, da bi zavrnili drugo, ali pa predpostavljajo, da krionika zagovarja zamrzovanje človeka na enak način, kot zamrznemo kos mesa. Tak opis krionike ni pravilen. Krionika je praktična uporaba spoznanj dveh uveljavljenih ved, zato je njen znanstveni temelj trdnejši, kot bi sklepali po njenem slovesu.

Za nadaljnje branje

• Kaj je biostasis, znan tudi kot krionika?
• Zmrzovanje in vitrifikacija
• Zakaj poteka kriokonzervacija pri −196 °C?
• Slovarček za začetnike