Tema 3.4

Osebne vrednote in religija

Biostasis odpira temeljna vprašanja o tem, kaj sledi smrti, ali je zavest odvisna od fizičnega nosilca in kaj sploh pomeni smiselno nadaljevanje posameznikove identitete. Kdor ima verska prepričanja, se mora vprašati, ali je prizadevanje za biološko ohranitev v nasprotju z njegovimi teološkimi prepričanji ali jih, nasprotno, dopolnjuje. Podobno se lahko vprašajo tudi ljudje s posvetnim pogledom na svet: ali kriogeno ohranjanje pomeni neprimerno oklepanje materialnega obstoja ali pa je sprijaznjenje s smrtjo zgolj vdajanje v neizogibno? Premislek o skladnosti teh možnosti z lastnimi vrednotami in prepričanji lahko pokaže, ali se krioprezervacija ujema s posameznikovim pogledom na svet ali pa bi zahtevala spremembo dotlej trdno zasidranih prepričanj.

Krionika in religijaKrionika in religija se ne izključujeta. Tomorrow.bio sodeluje s člani, njihovimi družinami in duhovniki, da bi razumeli, katere verske prakse so združljive s kriopreservacijo.Ko je »konec« preprosto nesprejemljivSmrt je lahko resnična, ne pa tudi dobra. Kriokonzervacija ne more obljubiti preživetja, ohranja pa možnost, ki jo pogreb in upepelitev dokončno zapreta.Prenos zavesti v računalnikPrenos zavesti v računalnik bi zahteval podroben zemljevid možganov, delujoč model in odgovor na vprašanje osebne kontinuitete. Sedanja konektomika ni dosegla nič od tega na ravni celotnih človeških možganov.