Tema 3.2

Osamljena odločitev

Odločitev za krioprezervacijo navadno pomeni sprejeti odločitev, drugačno od odločitev ljudi v svoji okolici. To lahko sproži posebno vrsto duševne stiske, ki se razlikuje od tehničnih ali finančnih vprašanj. Družina takšne odločitve morda ne bo razumela, prijatelji pa se ji bodo morda posmehovali. Družbene posledice ima lahko že zdaj. Odločitev hkrati zahteva pošten premislek o lastnih motivih: ali človek beži pred smrtjo ali pa ga vodi kaj drugega? Je to sebično ali pa je že samo tako zastavljeno vprašanje zgrešeno? Ostaja tudi neprijetno vprašanje osebne kontinuitete: če bi postopek uspel, bi se človek lahko zbudil v svetu, v katerem ne bi bilo nikogar, ki bi ga poznal prej. Ob tem se je treba soočiti tudi s to osamljenostjo in premisliti, ali je mogoče takšno odločitev sprejeti iskreno in samostojno, brez potrditve drugih in brez opiranja na soglasje večine.

Odločitev, ki je globoko osebnaDve osebi lahko razumeta iste dokaze in vseeno izbereta drugače. Dejstva so skupna, vrednost negotove prihodnosti pa je osebna.Med strahom in upanjemStrah lahko razkrije, kaj vam je pomembno, upanje pa, kaj si želite. Nobeno od njiju ni dokaz, vendar oba sodita v osebno odločitev.Je krioprezervacija sebična?Želja po ohranitvi lastnega življenja ni avtomatično sebična. Etično vprašanje je, ali je načrt pošteno financiran in ali spoštuje vse, na katere vpliva.Kaj če se zbudim sam?Hipotetično oživljanje bi lahko pomenilo globoko osamljenost, ne pa nujno popolne zapuščenosti. Osebno vprašanje je, ali bi bilo tuje življenje vseeno lahko vredno živeti.